Le vevela o nifo i tamaiti

E iloa lelei o le gaoioi i pepe e mafai ona o faatasi ma le faateleina o le vevela o le tino. Ae a feagai matua talavou ma se faʻafitauli faʻapitoa i la latou tama, e tele lava a latou fesili. O le fofo lelei i lenei tulaga o le faʻafesoʻotaʻi lea i lau fomaʻi. Ae faʻafefea pe afai, i le po po o le aso, pe a le valaʻau mai se fomaʻi itumalo, o le tamaititi na faʻafuaseʻi lona maualuga o le fiva i tua o le mea na fai? Ona e le popole ai lea e te faamasani ma le faavae o le fesili "nifo".

Pe a faʻafefe i tamaiti, o le vevela e taʻalo i le avea o se 'auala puipui. E tupu le nifo, tipi ese le pulu, lea e malulu ma afaina. O le totoga e tali atu i lenei mumū i nei ituaiga o puipuiga e pei o le fiva ma le faateleina o le salivation.

O fomaʻi ua fevaevaeaʻi tele e uiga i le fesili pe o ia uiga e pei o le vevela, tale, manava ma le manava manaia e mafai ona avea ma taunuuga tuusaʻo o le teʻa. Ae peitai, e tasi le mea e mautinoa: i le taimi o le susu mai o nifo, o le puipuiga o le lotoifale ua faaitiitia, ma e mafai e le tamaititi ona faigofie ona maua se faʻamaʻi pipisi. I lenei tulaga, e tatau ona e faʻafesoʻotaʻi se fomaʻi o le a suʻe le pepe ma faʻatonu ia te ia se togafitiga faʻapitoa. A o leʻi oʻo mai le fomaʻi, ia faia ni fua masani e faʻaitiitia ai le tulaga o le tamaititi: fafaga tele, aua le faʻamalosi le pepe e ai, ma le isu, fufulu le isu i le saline solution, ma mafai ona lūlūina gums i se gel faapitoa.

O le vevela i luga o nifo i tamaiti e tatau ona tuʻituʻi i lalo faapea foi le vevela masani, pe afai e sili atu i le 38-38.5 ° C. Mo le faia o lenei mea, faʻaaoga fualaau oona ei ai le ibuprofen poʻo le paracetamol (pulou pepe, moligaʻo). Aua nei galo o le tele o fualaau o antipyretic e maua ai se faʻalogona faʻalogona.

O se itu taua tele o le toafilemu o matua, aua e matua nofouta tamaiti i lagona. Tuu atu i le tamaititi e lagona le mautinoa e sau mai ia te oe: o le a lelei ia te ia.

Vaega o le ulavale i tamaiti e fesoʻotaʻi ma le vevela

  1. O le tele o taimi, o tamaiti e maua i le fiva i le paʻu o taula (muamua ma le lua sikola). O latou, e le pei o le mea e aofia ai, e le lua ae fa laina, ioe. o le vaega o le nifo lava ia e tele. Ona o lenei mea, o le pito sili o le nifo na tipiina tigaina mo le tamaititi.
  2. O le pito i luga, o le nifo o le "mata", e sau foi i fafo. Na latou maua se igoa faapena ona o le nerve mata latou te pasia. Pe a paʻu nei nifo, e le gata ina maua e le fanau le fiva, ae latou te popole foi i le tiga, i nisi o faʻafitauli e foliga tutusa ma mea o le conjunctivitis.
  3. O le vevela i luga o nifo o tamaiti, e aofia ai le faʻapipiʻiina o se viral infection, e mafai ona oʻo atu i le 7 aso. Afai o le mafuaʻaga o lenei mea o le mea tonu lava lea o le mumu o le gaʻo, nai lo le gasegase o le tino, ona pa'ū loa lea o le vevela pe a uma ona tafe le nifo i luga aʻe o le palapala.
  4. A maua e le tamaititi ni nifo tumau, e mafai foi ona tupu le faateleina o le vevela o le tino. E tupu tele lenei mea nai lo le foliga mai o nifo susu, ae o se eseesega foi o le masani. E masani lava ona matauina lenei mea i le paʻu o le taina o nifo.
  5. Faatasi ai ma le vevela o se tamaitiiti, o le manava manaia e masani ona faalavelaveina. E foliga mai o se nofoa faʻavavevave o se tulaga e sili atu le faigofie nai lo mea masani. Ae ui i lea, e tatau i le fomaʻi ona fuafua le mafuaʻaga o lona tupu, talu ai o le vevela ma le manava i se tamaititi e mafai ona avea ma se faailoga e le o se mea e fai ae o se faʻalavelave faʻaleagaina. O le mea lea, o foliga mai o nei faʻaʻailoga, faʻapea ai ma le vomiting poʻo le faʻavevesi o le mafuaʻaga lea mo le vave valaʻau a se fomaʻi.