Hardangervidda


Hardangervidda o le tele lea o paka a le malo o Nouei . O loʻo aofia ai se vaega o le mauga mauga o Hardangervidda, o le tele e le gata i Nouei , ae i Europa atoa foi. O le mea moni, o le igoa o le laufanua (ma le paka) e aofia ai upu e lua, o fea le vaega lona lua - vidde - ma o lona uiga "o se mauga tele mauga."

O le vaega o le paka e 3422 sikuea mita. kilomita, faʻalapotopotoga o loʻo i ai i itumalo e tolu (itumalo): Buskerud, Telemark ma Hordoland. O le tulaga o le Hardangervidda National Park sa i le 1981. O aso nei o se nofoaga tafafao maimoa; E tele auala i luga o le paka, o loʻo i ai ni mea faʻapitoa faʻapitoa mo malologa .

Geography ma tulaga tau o le paka

O le Plateau na mafua mai ona o le faagasologa o tectonic; o lona matua e tusa ma le 5 miliona tausaga. Ae o ona pito i luga na sili atu ona faʻaleleiina i se taimi mulimuli ane, o le lanu ua uma ona "galue" i luga ia i latou. I le tulaga lea e mafai ai ona matou vaʻaia le laufanua i aso nei, e tusa ma le 10,000 afe tausaga. E ese le matagofie o laufanua e tosina mai ai le toatele o tagata tafafao maimoa.

O iinei e mafai ona e vaʻavaʻai i vaʻaiga maualuluga ma vanu vanu, ufitia i le taumafanafana ma le mafiafia o vaomatua, faʻatautaia vao vavao, vaitafe ma vaifu . O le sili ona lauiloa o le afaina o le National Park o Veringsfossen , o le maualuga o le paʻu o le suavai e 145 m, ma o le maualuga e 182 m. Ma le vanu Mebodalen, le vanu o Bierja, o le afu lea e pei o le efuefu o le taimane, ma i le vevela o le tau e susulu pea le vaitafe i se nuanua.

O le eseesega maualuga i totonu o le paka e 400 m - mai le 1200 i le 1600 mita i luga aʻe o le sami. I le maualuga o le 1500 mita ma le maualuga, o loʻo iai pea le tele o glaciers, o le tele naua o Napsphon, Solfon ma Hardangeryokullen.

O le tau i le paka, e pei ona tupu i ia nofoaga maualuga, e vave lava ona suia. E manaia i le taumafanafana (e masani lava - e leai se maualuga e sili atu nai lo le 15 ° C) ma e malulu i le tau malulu (o le vevela e pa'ū i lalo ifo o le zero, tele taimi i -20 ° C). O le ufimata o le kiona e loloto, i nisi nofoaga e oʻo i le 3 mita, ma o le kiona e taoto tele, seia oo i le ogatotonu o Aperila.

Flora ma fauna

O le National Park Park o Hardangervidda o le fale lea o le tele o manu o manu pola ma manu felelei. O le paka e taʻutaʻua mo le toʻatele o tagata i le itu i matu o Europa i Matu. E i ai foʻi le mea e faʻaogaina. Beavers e nonofo i vaitafe o le paka. E mafai ona e vaʻai i se tagata e le masani ai e pei o le fox Arctic.

O le telefoni o le paka e tele foi - o le telefoni faʻataʻetaʻi iinei, o se ituaiga o faailoga o le paka, fafie laupapa, oeto auro, siafoni, kestrels, ufiufi, taʻifau masima, loons, plovers.

O le laufanua o le paka e ese foi. O fua ma vine o loʻo ola i vanu o Hardangerfjord, o loʻo i luga o le vanu o vao, ae o vao vao, faʻapea ma moa ma lichens, manumalo iinei.

Mo e fiafia i gaoioiga i fafo

Hardangervidda Park e ofoina atu le tele o gaoioiga faafiafia mo tagata faafiafia fiafia: e mafai ona e aʻee, tietie, sopo, pe na o se taamilosaga malie i luga o poloka sili ona lelei i luga o le uila po o le vae.

O le tele o laulau ma vaitafe o le paka e faatosina mai ai tagata fagogota . O iinei e mafai ona e puʻeina ai le paʻepaʻe, o le mauga, o le taʻavale, o le fagu, ma le moa.

Ua maua e Archaeological

I luga o le teritori o le paka o loo i ai le tele o nofoaga o maʻa, ma o se ala anamua lea na fesootaʻi atu i Sisifo ma Sasaʻe Sasaʻe, o lona uiga, na faia le galuega tutusa lea o loo faia i le aso e le alatele nofoaafi na faataatia i Hardangerviddu.

E faapefea ona e alu i le paka?

Mai le Oslo i le paka a Hardangervidda, e mafai ona tietie i le taavale mo le 3.5 itula ile Rv40 ma ile toeitiiti 4 itula - saunia e le Rv7; auala Rv7 lele saʻo i le paka, o le tele o tagata tafafao maimoa e filifili. E mafai ona e sau iinei i le nofoaafi - e ala atu i le paka o loʻo i ai le laina ole auala ole auala ole Bergensbahnen. O le paka e sili ona matagofie ia Me, pe a fugalaau togalaau ma togavao.