O o tatou tino o se faʻalavelave faʻalavelave lea e faigofie lava ona faia e aunoa ma ni toilalo i lana galuega. O le mea e tupu ai, pe a amata ona osofaia e tagata le puipuiga o le tino o le tino, e taʻua o le tufatufaina o le encephalomyelitis. E tele naua mafuaʻaga mo lona tupu.
Faailoga o le encephalomyelitis tufatufaina atu
I le taimi nei, o mafuaʻaga o secephalomyelitis faʻasalalau lautele e leʻi faʻamautuina. E tupu mai le afaina, ae o mataupu o le atiae o le encephalomyelitis ua uma ona faamaumauina, e aunoa ma ni mea mai fafo. O ituaiga autu o faamaʻi e aofia ai vaega e tolu:
- Encephalomyelitis o se viral natura, e pei o se faʻalavelave pe a maeʻa le misela , gasegase, siapatitis, herpes ma isi faʻamaʻi.
- Encephalomyelitis o le aʻafiaga mai le siama, e masani lava ona mafua mai siama i le Borellia burgdorferi microbe.
- Encephalomyelitis o le amataga, pe a le osofaʻia le tino e se sui e pipisi mai fafo.
O faʻamaoniga o le encephalomyelitis e manino, e aofia ai:
- se faʻateleina o le vevela o le tino;
- paresis ma le paʻu o vae;
- gatete i lima;
- le mafai ona pulea ana lava gaoioiga;
- leai se tautala tautala;
- faʻanoanoa vaaia;
- faʻalavelave faʻapitoa e pei o vailaʻau;
- asthenia ma isi.
O le encephalomyelitis tufatufaina lautele o loʻo faʻamatalaina i faiga faʻapipiʻi i vaega tele o le taulaʻau ma le mea lanu o le mafaufau, lea e fesootaʻi ma se maʻi tigaina o le CNS atoa. O le mafuaʻaga lea e masani ai ona le mafai ona faʻaaogaina aʻafiaga o le enfalomyelitis.
Faʻavae o le togafitiga o secephalomyelitis tufatufaina atu
O le tele o taimi e le lelei le fomaʻi mo lenei faʻamaʻi - e tusa lava pe mafai ona taofi le gaioiga ole necronis necrosis, tele galuega
I le togafiti togafitiga, o loʻo i ai mataupu o le toe faʻafoʻisia atoatoa. E masani lava o togafitiga e aofia ai vailaʻau faʻamaʻi, vailaau faʻamaʻi-inflammatory ma vailaʻau e aʻafia ai le puipuiga . I le avea ai o se tagata puipuia, o fualaau e faaosofia ai le fatugalemu o le tino e mafai ona faʻatulagaina.