Aisea e malulu ai ou vae?

O nisi tagata latou te faitio faapea e oo lava i le taumafanafana, i le vevela o le tau, e malulu vae malulu. I lenei tulaga, e oo lava i auala e pei o le inu vevela poʻo le afifiina o vae i se paʻu e le aoga. E tatau ona e iloa o lenei tulaga le mautonu e mafai ona faailoa ai le ogaoga o faafitauli i le tino. O le mea lea, e le mafai ona e le amanaiaina i soo se tulaga. Seʻi o tatou taumafai e malamalama pe aisea e mausali ai pea nisi o tamaitai i vae malulu - mulivae, vae, tamatamailima.

Faʻatonu o vae malulu

Mafaufau i tali talafeagai i le fesili, pe aisea e malulu ai vae e tusa lava pe vevela:

  1. O le tino o le tino e mafai ona avea ma se tasi o mafuaʻaga o le maalili, pe a le lava le gaʻo i vae i lalo o le paʻu, lea e mafai ai e oe ona taofi le vevela. E le gata i lea, o ou vae e masani lava ona malulu ona o le le lava o le fatuina o muso o le tino poʻo le vaivaiga masani o vaʻa.
  2. Faʻasalaga o le taamilosaga. Atonu e mafua mai ona ua vaivai le musika o le fatu, vystonia vascular, faʻafitauli i le lotoifale ona o veins varicose poʻo se fausaga le talafeagai o vaa i luga o vae. Le taofiofia o le toto e puipuia ai le tuʻuina atu o le vevela i vae.
  3. Le faʻaleagaina o le lauroid - aemaise lava, hypothyroidism. I lenei tulaga, o gaioiga uma i totonu o le tino e faia lemu, o le gaosia o hormones ma le faʻaitiitia o le malosiaga e faʻaitiitia. O faʻamaoniga faʻapitoa i lenei faʻalavelave faʻapitoa, o le faʻamalosi, o fao fao, o le faateleina o le suavai, o le vevela o le vevela.
  4. Faʻataʻu le taua o le anemia. Faatasi ai ma lenei maʻi, e itiiti le hemoglobin i totonu o le toto, ma o lea e itiiti ifo le okesene e ulufale atu i totonu o toto. O le mafuaʻaga lea e mafai ai e nisi tagata ona faʻaoloto o latou vae ma lima.
  5. Le lava o gaʻo ma vitamini A ma E. Afai o mea taumafa a se tagata e aofia ai le le lava o nei mea, e mafai ona tupu i le faʻalauteleina o le lagona i le malulu. E masani lava o le faafitauli o le malulu vae e aʻafia ai tamaitai o loʻo fai ma vaisu i meaai maualalo maualalo-kalori.
  6. Fuʻa ma le faʻaaogaina o vailaʻau faapitoa. Nicotine, faapea foi ma ituaiga ituaiga o vailaau (mo se faataitaiga, beta-adrenoblockers, mea e fai ai le fomaʻi) mafua ai le vasospasm, ina ia mafai ona tafe.
  7. Faʻaofuofu seevae , faʻapipiiina o vaʻa, faʻapipiʻi faʻamalosi poʻo totini e le mafai ona mafanafana. O se mafuaaga tonu lava lea e mafua ai ona malulu vae o tamaitai.
  8. Tausaga matua. Faatasi ai ma le matua, o gaioiga uma o le tino e faifai malie i le tino o le tagata, e aofia ai le faʻaitiitia o le toto ma le metabolism. I le faʻaopoopoga, aoe laʻititi, maso maso ma le tele o mea faʻapipiʻi o mea faʻapipiʻi. O se taunuuga, o le faaitiitia o le vevela o le vaʻaia o loʻo matauina.
  9. Manatua. Faʻavavega o lagona le lelei ma lagona lelei e mafua ai ona solia le masani o le toto. E afua ona o nei tulaga, o le tino e maua ai le tele o catecholamines - tuufaatasiga kemisi e mafua ai le faʻaitiitia o toto toto. O lenei mea e tau atu i le malulu o vae.
  10. Vavave . Toto maualuga o le toto o le mamafa e masani ona mafua ai le malulu o vae i taimi uma, ae mafai foi ona masani ona tafe ma lima.

O le a le mea e lamatia ai le malulu tumau o vae?

E le gata i lea, o vae malulu e faʻaalia ai le tele o lagona le lelei, o lenei tulaga e ono oʻo atu ai i isi faafitauli. Mo se faʻataʻitaʻiga, o le aʻafiaga o le malulu, cystitis, ma le toe faʻafouina o manu vae ua faʻateleina. Afai e le fesoʻotaʻi le paʻu o vae i le maalili a le maalili, ua fautuaina e faʻatalanoa se tagata tomai faapitoa e fuafua mafuaʻaga o lenei mea matautia ma togafitiga mulimuli ane.