Tracheitis i se tamaititi - togafitiga

O le tracheitis e mafai ona aʻafia uma e se pepe po o se tamaititi o aʻoga. O se mafuaaga taatele o le tracheitis o ni gasegase mimiti matuia o le gasegase respiratory tract. Muamua, o le faʻamaʻi e aafia ai le vaega pito i luga o le manava (nasopharynx, larynx), ona oʻo ai lea i totonu o le alamaʻi, e mafua ai le mumū o le membrane mucous o le ala.

Faailoga o le tracheitis i tamaiti

E masani lava, o le tale e sili atu ona leaga i le taeao po o le afiafi ma pe a uma le faʻamalositino. Fai atu ina ia manava le manava o le pepe, ma faʻasolosolo, o le a amata ona ia faʻavauvau.

O se faʻamaʻi vave amata faʻamaʻi ma faʻamatalaga faʻaalia ma faaopoopo i faʻamaʻi faʻamaʻi - rhinitis, pharyngitis, laryngitis - ua taʻua o le tracheitis tino i tamaiti. O le mafuaʻaga o faʻamaʻi o lenei fomaʻi o le faʻamaʻi e tele lava ina fomaʻi, ma le tele o microbes. Faʻamalieina togafitiga i 3-4 aso, e amata ona vavae ese le pipili, ma o loʻo i ai faʻalauiloa vaaia.

I se tamaititi e leʻi maua togafitiga talafeagai ma talafeagai, o le a mafai ona tupu le faʻamaʻi e avea o se tracheitis masani, lea e sili atu le umi ma sili atu le faigata nai lo le gasegase. O le faailoga autu o le tracheitis masani i tamaiti o se maʻi pavysmal tiga. O le tracheitis masani e mafai ona avea o se taunuuga o le mai o le tracheitis i tamaiti, o ona uiga o le "pershenie" ma le le manaia o le lagona mu i le faai, o se suiga i le leo o le leo. O le faʻamaʻi e matua faigata lava ona faʻamoemoeina i se taimi muamua, e faʻapea foʻi ma faʻaaliga tutusa, e tatau ona faʻatalanoa lau fomaʻi. I le leai o se togafitiga talafeagai, o le gasegase masani e mafua mai i faigata - faʻalavelaveina o le faʻamaʻi i totonu o le gataifale maualalo maualalo.

Togafitiga o le tracheitis i se tamaititi

Pe a togafitia le tracheitis i tamaiti, o se tulafono, faia e aunoa ma ni vailaʻau, ae ui i lea, e le aoga le filifilia o vailaau i lau lava pule faitalia. E le gata ina fesoasoani le fomaʻi e filifili se fualaau lelei, ae o loʻo faʻamatalaina foi le fua saʻo. O le sini autu o vailaau mo le tracheitis mo tamaiti o le foia lea o le tale. Le amataga, o le a vevela le tau o le paʻu, e tatau ona liu suavai, ina ia alu ese le pulu. O le masani lava, o suʻelaʻau ma vailaʻau e faʻamatalaina (faʻamalosi aʻa syrup, taofi, susu susu).

I le togafitiga o le tracheitis, o loʻo faʻaaogaina ai foi faʻamafanafanaga, ae o iinei e tatau ona manatua e se tasi le tulafono: e le mafai e se tasi ona faʻaaoga ni faʻapipiʻi ma se maʻi vevela, aua o lenei mea e mafua ai le fulafula o le mucosa. O le faʻamoemoega o le faʻamafanafanaina o le faʻaleleia lea o le faʻaogaina o le sputum, o lea ao leʻi faia le vevela i luga, e tatau ona e mautinoa o le fatu mago ua tupu tele.

Faʻatasi ma soʻo, mafutaga e aofia ai, e mafai e matua ona fatuina ni tulaga lelei mo le toe faʻaleleia.

  1. O le inu malosi i ni vaega masani e masani ona fesoasoani e faia fua (mai le sputum) mai se tale e le o aoga.
  2. Faʻaauau pea le malulu o le ea (e le sili atu nai lo le 21-22 ° C) ma le faʻamamaluina e le itiiti ifo nai lo le 50% - o nei tulaga o le a fesoasoani i le tamaititi e manava ma faigofie ai ona faʻanofo le kulimi ua aoina.
  3. Faateleina le puipuiga ma vitamini A ma le C.

Faʻafetai i le gauai matua ma mulimuli i faatonuga a le fomaʻi, e faigofie ona feagai le tamaititi ma le faʻamaʻi.