Le faʻamaʻi - mafuaʻaga o

O le faʻamaʻi pipisi o se faʻamaʻi pipisi o le neurologic lea e faʻaalia ai i le episodic faʻafuaseʻi faʻalavelave e mafua mai i le leiloa o le mafaufau, faoa ma isi mea. O le toʻatele o tagata mamaʻi e iai le aiā tatau e maua ai se faʻafitauli faʻapitoa i le epilepsy, e masani lava o le II poʻo le III tikeri.

Faʻamatalaga o le epilepsy

O le suʻesuʻeina o le epilepsy o le faia lea o suʻesuʻega faʻatagaina. O nei mea e aofia ai elemenephalography (EEG), lea o loʻo faʻaalia ai le i ai ma le nofoaga o le taulaʻi faʻapitoa. O faʻataʻitaʻiga faʻamaonia ma le magnetic resonance, faʻataʻitaʻiga lautele ma le faʻamaʻoti o le toto e faʻatagaina foi.

Mafuaaga o le maʻi

E lua ituaiga autu o epilepsy, e eseese mo mafuaʻaga o mea tutupu. E mafai ona avea muamua ma faʻamaʻi poʻo le faʻasalaga, faʻaalia o se faʻamaʻi tutoʻatasi, faʻapea foi ma le lua poʻo le faailoga, faʻaalia o se tasi o faʻamaoniga o nisi faʻamaʻi. O faʻamaʻi e iloa ai e le epilepsy lona lua ia:

O le epilepsy a le Peraimeri e faʻaleagaina ma e masani lava ona faʻasolo mai. I le tele lava o tulaga, e faʻaalia ai lava ia i le laʻitiiti po o le talavou. I le taimi lava e tasi, o loʻo faʻaalia suiga o le eletise o siama nerve, ma e le o matauina le faaleagaina o le fausaga o le faiʻai.

O le a le epilepsy i tagata matutua?

O le faʻavasegaina o le epilepsy e matua lautele ma mafua mai i le tele o faʻailoga. O se tasi o mea sili ona taatele o le cryptogenic epilepsy. Faʻapitoa foi e taua o le natia, aua o le mafuaaga tonu e le faʻaalia e tusa lava pe faʻatinoina le suʻega atoa ole suʻega ole suʻega. O lenei ituaiga e faatatau i vaega epilepsies.

Vaʻaia poʻo se mea e tupu i luga o le mafaufau - i se tasi itu o le faiʻai ei ai se faʻagata e taulai atu i siama faʻamaʻi. O na aʻa vevela e maua mai ai se eletise faaopoopo, ma i se tasi taimi e le mafai ai e le tino ona faʻatapulaʻa gaoioiga faʻamalosi. I lenei tulaga, o le osofaiga muamua e atiina ae. O faʻasalaga nei e le o toe taofia e feteʻenaʻi faʻavae.

O osofaiga o lea ituaiga epilepsy e ese foi mai le tasi ma le isi. E mafai ona faigofie - i lenei tulaga o loʻo maʻi le tagata gasegase, ae ia iloa le faigata i le pulea o soʻo se vaega o le tino. I le tulaga o se osofaiga faʻapitoa, o se faʻalavelave faʻalavelave po o se fesuiaiga o le mafaufau e tupu ma atonu e mafai ona tuʻuina atu ma nisi o gaoioiga afi. Mo se faʻataʻitaʻiga, o le tagata gasegase o loʻo faaauau pea le gaioiga (savali, talatalanoa, taʻalo), na ia gaosia ao le i amata le osofaiga. Ae e le aʻafia ma e le tali atu i aʻafiaga mai fafo. Faʻamataʻu faigofie ma le lavelave e mafai ona faʻatalanoa, e mafua mai i le leai o se malamalama.

Faʻalavelave faʻaleagaina i tamaiti

I tamaiti, o le tele lava o taimi e maua mai ai le mai i le epilepsy. O faʻasalaga o faʻatauvaʻa taimi pupuu, lea o loʻo i ai le vavaeeseina o le malamalama mo sina taimi puupuu. O fafo o le tagata e taofi, ma vaavaai mo se mea "leai" i le mamao, ae le o le tali atu i fualaau mai fafo. O lenei faoa faamalosi na i ai ni nai sekone, ma mulimuli ane ua faaauau pea ona auai le tagata maʻi i le pisinisi e aunoa ma ni suiga, ae le o le manatuaina o le osofaiga.

O se vaega taua o le faʻaalia o sea faoa faamalosi o le matua lea o le 5-6 tausaga ae le o le taimi muamua, talu ai e leʻi ausia e le faiʻai o le tamaititi le matua manaʻomia. E le o iai faʻatasi ma le faʻalauteleina o le muscle ma le gasologa o gaioiga faʻatasi ma le mafaufau.